nova beseda
iz Slovenije
Mag - revija - ČGP Delo, leto 2008, poved v sobesedilu:
Preprost preizkus takoj pokaže, da so slovenski celovečerni igrani filmi zadnjih nekaj let nič drugega kot artefakti “kulture” zagledanosti vase, zatohle in strahopetne odmaknjenosti tako od estetskih preiskovanj izraznih razsežnosti medija kot tudi od koordinat realnega časa in prostora, v katerem nastajajo. Seveda to še ne pomeni, da je zajetje duha časa in prostora ključna sestavina filmske ustvarjalnosti, vsekakor pa je že kar patološko, da se ta duh v novem slovenskem filmu praviloma umika nekakšnim dislociranim brezčasjem, po katerih blodijo mrtvi stereotipi, med njimi pa se pletejo abstraktne sence odnosov. Tudi naj ne obvelja, da je filmski “realizem”, karkoli si pod tem že naslikamo, edina zveličavna paradigma za pomembnost neke filmske produkcije; težava je že spet v tem, da v vsesplošnem hlastanju po čim večji avtentičnosti in ozemljenosti domala noben slovenski režiser, tako kaže, ne zna odgovoriti na vprašanje, zakaj je na primer vsak
premik kamere tudi ali predvsem moralno vprašanje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani