nova beseda
iz Slovenije
Mag - revija - ČGP Delo, leto 2008, poved v sobesedilu:
Takšna sodba je seveda upravičena le v primeru, če film povzdignemo nad redukcijo industrijskega ali kratkočasnega izdelka in v njem zoprno uzremo enega najbolj živahnih postopkov, ki ustvarjajo védenje; kompleksno umetniško izrazno sredstvo, orodje misli, navsezadnje tudi družbeno prakso, po kateri je vsak film nujno izdelek nekega prostora in časa, specifične kulture, ki ga je proizvedla. Preprost preizkus takoj pokaže, da so slovenski celovečerni igrani filmi zadnjih nekaj let nič drugega kot artefakti “kulture” zagledanosti vase, zatohle in strahopetne odmaknjenosti tako od estetskih preiskovanj izraznih razsežnosti medija kot tudi od koordinat realnega časa in prostora, v katerem nastajajo. Seveda to še ne pomeni, da je zajetje duha časa in prostora ključna sestavina filmske ustvarjalnosti, vsekakor pa je že kar patološko, da se ta duh v novem slovenskem filmu praviloma umika nekakšnim dislociranim brezčasjem, po katerih blodijo
mrtvi stereotipi, med njimi pa se pletejo abstraktne sence odnosov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani