nova beseda
iz Slovenije
Mag - revija - ČGP Delo, leto 2008, poved v sobesedilu:
Kaj se je zgodilo, da smo po vrsti obetavnih prvencev v devetdesetih in začetku novega tisočletja zdaj na točki, ko v kinodvoranah bolščimo v buržoazne melodrame, neprebavljive v zagledanosti vase in udrihanju občinstva po glavi z banalnimi metaforami, izpraznjene vsakršnih urgentnih izjav in naftalinske v svojih formalnih pristopih?
Takšna sodba je seveda upravičena le v primeru, če film povzdignemo nad redukcijo industrijskega ali kratkočasnega izdelka in v njem zoprno uzremo enega najbolj živahnih postopkov, ki ustvarjajo védenje; kompleksno umetniško izrazno sredstvo, orodje misli, navsezadnje tudi družbeno prakso, po kateri je vsak film nujno izdelek nekega prostora in časa, specifične kulture, ki ga je proizvedla. Preprost preizkus takoj pokaže, da so slovenski celovečerni igrani filmi zadnjih nekaj let nič drugega kot artefakti “kulture” zagledanosti vase, zatohle in strahopetne odmaknjenosti tako od estetskih preiskovanj
izraznih razsežnosti medija kot tudi od koordinat realnega časa in prostora, v katerem nastajajo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani