nova beseda
iz Slovenije
Mag - revija - ČGP Delo, leto 2008, poved v sobesedilu:
Kljub temu morda ni odveč zavzeti radikalno kritičen položaj in ugotoviti, da je slovenski film zadnjih nekaj let kvalitativno predvsem močvirje povprečnosti: konformistične všečnosti, buržoazne onanije ali preprosto bebavosti, pri čemer prizanesljivo kritiško pisanje, ki to parado spremlja, zgolj utrjuje njeno ničevost kot nekaj vsakdanjega; kot nekaj, kar je bilo tu že od nekdaj, kot nekaj, čemur se je treba le privaditi. Kaj se je zgodilo, da smo po vrsti obetavnih prvencev v devetdesetih in začetku novega tisočletja zdaj na točki, ko v kinodvoranah bolščimo v buržoazne melodrame, neprebavljive v zagledanosti vase in udrihanju občinstva po glavi z banalnimi metaforami, izpraznjene vsakršnih urgentnih izjav in naftalinske v svojih formalnih pristopih?
Takšna sodba je seveda upravičena le v primeru, če film povzdignemo nad redukcijo industrijskega ali kratkočasnega izdelka in v njem zoprno uzremo enega najbolj
živahnih postopkov, ki ustvarjajo védenje; kompleksno umetniško izrazno sredstvo, orodje misli, navsezadnje tudi družbeno prakso, po kateri je vsak film nujno izdelek nekega prostora in časa, specifične kulture, ki ga je proizvedla.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani