nova beseda
iz Slovenije
Mag - revija - ČGP Delo, leto 2008, poved v sobesedilu:
Seveda je takšna razprava, v kolikor ima namen posegati v javni prostor, že vnaprej obsojena na impotentnost; kot pravi inšpektor Callahan, je s sodbami pač tako kot z ritnimi luknjami: vsak ima svojo in vsak je prepričan, da vse druge zaudarjajo.
Kljub temu morda ni odveč zavzeti radikalno kritičen položaj in ugotoviti, da je slovenski film zadnjih nekaj let kvalitativno predvsem močvirje povprečnosti: konformistične všečnosti, buržoazne onanije ali preprosto bebavosti, pri čemer prizanesljivo kritiško pisanje, ki to parado spremlja, zgolj utrjuje njeno ničevost kot nekaj vsakdanjega; kot nekaj, kar je bilo tu že od nekdaj, kot nekaj, čemur se je treba le privaditi. Kaj se je zgodilo, da smo po vrsti obetavnih prvencev v devetdesetih in začetku novega tisočletja zdaj na točki, ko v kinodvoranah bolščimo v buržoazne melodrame, neprebavljive v zagledanosti vase in udrihanju občinstva po glavi z banalnimi metaforami, izpraznjene
vsakršnih urgentnih izjav in naftalinske v svojih formalnih pristopih?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani