nova beseda
iz Slovenije
FT - Priloga Dela, leto 2008, poved v sobesedilu:
»Če govorimo o tako imenovanem povprečnem slovenskem vlagatelju, je vzrok za to specifična zgodovina našega delniškega trga,« so o razlogih za manjšo priljubljenost skladov denarnega trga v primerjavi z delniškimi povedali sogovorniki v KD Skladi in dodali, da so številni vlagatelji šele v zadnjih mesecih, v času neugodnih gibanj na kapitalskih trgih, spoznali prednosti denarnih in obvezniških vzajemnih skladov, ki sicer v primerjavi z delniškimi vzajemnimi skladi prinašajo nižji donos, vendar so tudi nihanja njihove vrednosti enote premoženja manjša: »V prihodnosti pričakujemo pri vlagateljih bolj uravnoteženo razpršitev sredstev med bolj tvegane delniške in mešane ter manj tvegane obvezniške sklade in sklade denarnega trga, tudi glede na izkušnje, ki so jih pridobili v zadnjih mesecih.«
Ob tem je direktor družbe i-svetovanje poudaril, da so vzajemni skladi denarnega trga, poznani kot ena najvarnejših naložbenih oblik, v zadnjem letu postali
nevarni ‐ vendar ne toliko za vlagatelje kot za finančne družbe, ki jih upravljajo: »Finančna industrija preživlja eno najtežjih obdobij po letu 1930, zato so pričakovane še večje zaostritve in nadzor nad upravljanjem denarnih skladov, seveda pa tudi nad preostalimi naložbenimi oblikami.«
Na vprašanje, ki pogosto kljub vsemu povedanemu še vedno muči mnoge slovenske vlagatelje, kolikšen donos je v povprečju mogoče pričakovati od obvezniških in kolikšnega od denarnih skladov, je odgovoril, da je ne glede na najbolj konservativno obliko investicij pričakovano povprečno donosnost teh naložbenih oblik nemogoče napovedovati: »Treba je vedeti, da pri nobeni od teh oblik ni jamstev, torej ima lahko vlagatelj tudi negativno donosnost.«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani