Nastajajoče navade, ki jih je Kracauer opazil v zgodnjih dvajsetih letih kot omembe vredno berlinsko posebnost, so se poslej širile kot požar in se končno ustalile kot vsakodnevna rutina (ali vsaj kot vsakodnevne sanje) po vsem svetu. Germaine Greer je osemdeset let pozneje že lahko opazila,[4] da so »tudi ženske v najoddaljenejših predelih severozahodne Kitajske že zamenjale tradicionalna oblačila s podloženimi nedrčki in koketnimi krili, si začele kodrati in barvati lase ter varčevati za kozmetiko. Temu so rekli liberalizacija«.