Televizijske forme se temu prilagajajo tudi v žanrskem smislu. Gledalec je pri tem omejen na gledalca, ki ga je v prvi vrsti treba kratkočasiti in si lahko celo aktivno kroji svojo lastno zabavo. Vzpostavil se je režim zabave, ki s seboj prinaša specifično resnico o svetu, saj koncept zabavanja in doživljanja ugodja postaja osrednji spoznavni aparat, prek katerega doživljamo svet, druge ljudi in samega sebe.