Pogosto gre za povsem »normalne« družine, o katerih si česa takega niti v sanjah ne bi mislili in s katerimi se ob drugih priložnostih dobivamo na kavi. Prijatelj mi je pripovedoval, ko je v Baru zagledal svoji študentki, da sta to povsem običajni punci, hvalil ju je kot nadpovprečno bistri in uspešni pri študiju, delavni, razgledani, topli in pošteni. Po diplomi nista dobili takoj službe in sta šli »preganjat kratek čas«, kot sta rekli, pa še »lažje bosta dobili službo, ko ju bodo poznali«.