»Kaj nisi videla Rebeccine mame?« je bil stavek, s katerim so matere gasile sanje svojih odraščajočih hčera, da bi se preselile v Lagos. To so bili dnevi, ko se čenče okrog Rebeccine mame v Ikerre-Otiju zares niso hotele poleči, kajti, čeprav prikupen otrok, se je ponašala s temno poltjo, kakor se je bolničar s svetlo. In bila je precej majhna za štiriletno punčko; kdo bi lahko presodil, koliko je otrok v resnici star?