Akcija ruskih konceptualnih umetnikov pa, ravno nasprotno, emancipacijske potenciale Brechtove pesmi blokira, ko jih preinterpretira v inercijo izpraznjenih patetičnih obrazcev. Pesem, ki kar kipi od notranjih napetosti, s katerimi se še kako intenzivno veže na notranje napetosti sedanjega časa, je nenadoma prek specifičnega načina recitacije, ki so ga udeleženci spontano uporabili, diskreditirana v nekakšen relikt »sovjetske preteklosti«. Tista »revolucionarna preteklost« tridesetih let minulega stoletja, kot del katere je nastala Brechtova pesem (gre za kontekst evropskih protifašističnih bojev), je namreč prek te operacije implicitno poistovetena s tedanjo stalinistično realnostjo Sovjetske zveze.