nova beseda
iz Slovenije
»In iz nikoli nastane: še danes!«, poved v sobesedilu:
Deklariranje nekih umetnostnih praks za politične je v današnjem umetnostnem sistemu, kot sem že poudaril, vse prepogosto ravno način izognitve tistim nepomirljivim in nepopustljivim notranjim napetostim, iz kakršnih vznika na primer (politična) umetnost, kakršna je Brechtova. V kontekstu današnjega »artivizma« lahko deklarirana »politizacija« umetnosti prepogosto pomeni predvsem simplifikacijo in redukcijo umetniške senzibilnosti, ko je recimo v imenu politizacije a priori predpostavljena nezainteresiranost za problematiko forme (ki je lahko v pravi ždanovski maniri odpravljena kot »formalizem«) ‒ kar pomeni ignoriranje prav tiste notranje dialektike, ki se lahko vzpostavlja v umetniških delih kot precizno elaboriranih označevalnih strukturah in ki je lahko prav v svoji subtilnosti v svojih konsekvencah v neprimerno globljem smislu politična, kot pa je to lahko preprosta deklaracija, da je nekaj politično.
Naj torej še enkrat
povzamem temeljno aporijo današnjega umetnostnega aktivizma oziroma »artivizma«: le-ta med umetnostjo in akcijo namesto relacij, ki naj bi jih vzpostavil, v končni konsekvenci vzpostavlja dvojno izključitev: aktivizem, izvajan namesto umetnosti, proizvede prav tisto, kar naj bi bilo njegovo nasprotje: širitev institucionalno zaščitenega prostora estetizacije namesto akcije.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša
ZRC SAZU |
Iskalnik: NEVA |