Prav prek refleksije teh učinkov pa bi ta akcija vendarle lahko razkrivala več od lastnega neuspeha in dobila kritični potencial: videti je namreč, da bi bila prek tematizacije teh učinkov v njenem kontekstu mogoča zelo radikalna kritika aktivistične pozicije kot take. (Mislim na obstoječe oblike aktivističnih praks v pogojih postfordističnega kapitalizma.) In videti je, da so ruski konceptualni umetniki z izjavo, da danes »sploh ne obstaja nobena oblika resnega množičnega protesta«, merili prav na takšno kritiko.