Nestalna moderna kultura ni več kultura kontinuiranega učenja in kopičenja znanja, pač pa kultura prekinitev in pozabljanja. Stalno izumljanje »novosti« kot poglavitni sindrom konzumerizma je na lestvici vrednot zamenjalo trajanje in povzročilo nenehno prestavljanje zadovoljstva v nikdar doseženo prihodnost. Negotovost in strah pred zamujanjem sta postala glavni gonili življenja, v katerem je pomembneje, da se človek stvari hitro znebi, kot pa da bi jih pridobival.