Oba govorita o človeku, ki mora teči hitreje zgolj zato, da ostane na mestu. Pulitzerjev nagrajenec Friedman vidi globalizacijo kot nekaj nujnega, kot nekaj, kar prihaja od zunaj, kot nekaj, v kar moramo skočiti in tam plavati, kot najbolje znamo. Še več, ne da bi izraz in koncept globalizacije podvrgel kakršnemu koli kritičnemu pogledu ali na primer sociokulturni analizi, je avtor prepričan, da tržne navade, kot sta outsourcing in offshoring, pomagajo revnim, ustvarjajo prijazna delovna okolja in omogočajo posameznikom ter manjšim skupinam, da se lahko, ne glede na njihovo lokacijo na zemljevidu sveta, uspešno vključujejo v »svobodno trgovino«.