Meriti univerze, raziskovalne in umetniške ustanove ter v njih zaposlene po njihovem produkcijskem potencialu ter verjeti, da smo dosegli optimalno družbeno vrednoto, je seveda iluzija. Govoriti o izobraževanju, raziskovanju, umetniškem ustvarjanju kot tudi o življenju različnih ljudi in skupnosti zgolj v marketinškem jeziku pa ni le neustrezno, pač pa škodljivo. Takšna miselnost nas vodi v povečevanje socialnih razlik, v različne vrste nasilja in ne nazadnje v zanikanje, da je človek družbeno in kulturno bitje.