Negotovosti in trpljenja zaradi izgubljenih služb ‒ za tistega, ki službo izgubi, nezaposlenost ni 2- ali 5-odstotna pač pa 100-odstotna ‒, alkoholizma, uživanja drog, samomorov, nasilja in podobnega ne stanejo družb in držav le v denarju, pač pa tudi v stopnji dobrega počutja ljudi, ki v teh družbah živijo in jih soustvarjajo. Osebne drame postajajo medijska hrana, malokdo pa se poglobi v dejanske probleme in družbene okoliščine, ki te drame ustvarjajo.