Stranski učinki v podobi osiromašenih, bolnih in nesrečnih bodisi nikogar ne zanimajo ali pa skrbijo le tiste, ki si nasprotujočega glasu in uporniških dejanj ne morejo ali ne upajo privoščiti. Negotovosti in trpljenja zaradi izgubljenih služb ‒ za tistega, ki službo izgubi, nezaposlenost ni 2- ali 5-odstotna pač pa 100-odstotna ‒, alkoholizma, uživanja drog, samomorov, nasilja in podobnega ne stanejo družb in držav le v denarju, pač pa tudi v stopnji dobrega počutja ljudi, ki v teh družbah živijo in jih soustvarjajo. Osebne drame postajajo medijska hrana, malokdo pa se poglobi v dejanske probleme in družbene okoliščine, ki te drame ustvarjajo.