Urbani svet je danes prepojen z vedno novimi vizualnimi tehnologijami. In čeprav ni mestni človek nič bolj vizualen kot človek, ki živi daleč od hipermedijskega vpliva, ga prioriteta, ki jo je dal vizualizaciji na račun zapisane besede, povedane zgodbe ali epistemološko bogate misli, oblikuje na poseben način. Obmetavanje z množico vizualnih impresij, ki ne dopuščajo daljše in bolj poglobljene refleksije, omeji človeka v njegovi sedanjosti in mu ne dopušča, da bi v svoji notranjosti »potoval« daleč v preteklost ali prihodnost.