V mesecu juliju leta 1952 je Wiesenthal poskusil vnovič: tokrat je dopis naslovil na zveznega kanclerja Figla, v njem pa je dal pobudo za odškodninski sklad za tuje prisilne delavce (ujetnike koncentracijskih taborišč).
Ta pobuda je ostala brez uspeha, prav tako kot pobuda kasnejšega predsednika sklada sprave,, ki se je za odškodnino zavzemal v letu 1955. Ves čas obdobja druge republike so si s posameznimi dopisi za odškodnino prizadevali tako bivši prisilni delavci kot tudi bivši ujetniki koncentracijskih taborišč, ki so delali v obratih Göringa (HGW), a so jih več desetletij zavračali.