V imenu judovskih ujetnikov koncentracijskih taborišč je Wiesenthal nato v mesecu avgustu leta 1947 na Delovnem sodišču v Linzu vložil tožbo. Združenje VOEST je zavračalo kakršno koli izplačilo, sodišče pa je dejansko zavrnilo tožbo. V mesecu juliju leta 1952 je Wiesenthal poskusil vnovič: tokrat je dopis naslovil na zveznega kanclerja Figla, v njem pa je dal pobudo za odškodninski sklad za tuje prisilne delavce (ujetnike koncentracijskih taborišč).