Ko elementom v sistemu določimo lastnosti, lahko določimo lastnosti tudi tistim elementom, ki znotraj sistema še niso bili odkriti.«
Kljub nenavadnosti se zdi, da so prav razvoj teorij kompleksnosti in samoorganizacije materije in informacije, kvantno-fizikalni poskusi, utemeljeni v prepletenosti materije, in »daljinski« prenosi fizikalnih lastnosti, ki to niso, naslednji korak v razvoju znanosti. Pogled z druge strani, torej ne vprašanje, kaj je nastalo, temveč, kaj ni moglo nastati, se zdi kot roka, ki jo znanost ponuja duhovnosti.