Že za komunistično partijo, ki se je štiri leta izčrpavala v protifašističnem boju, je bila deziluzija popolna, kot pravita Ceplair in Englund ‒ kaj šele za Ljudsko fronto, katere del je bila tudi komunistična partija.
Toda za razliko od komunistov, ki so ostali na partijski liniji in podpis pakta na vsemogoče načine racionalizirali, češ da gre le za taktično potezo, je Ljudska fronta izgubila tla. Po eni strani so postali levičarji, liberalci in progresivci skeptični ne le do SZ, ampak tudi do komunizma in ameriških komunistov, tako da se je rodila protikomunistična levica ‒ konflikt med komunisti in nekomunisti, ki je bil prej latenten, je postal zdaj manifesten.