Ko sta jih organizirala, so tja poslali še Weberja, velikega mobilizatorja, ki je ustanovil »šolo«, kjer so predvsem scenaristi premlevali revolucionarne filmske tehnike, marksistično estetiko in dialektični materializem, gledali sovjetske filme, brali, študirali zgodovino sovjetske partije in tuhtali, kako ideje revolucionarne doktrine in realizem spraviti v scenarije. Tej »šoli«, ki je presahnila leta 1940, so sledile druge partijske in levičarske šole »kreativnega pisanja«, recimo šola Lige ameriških piscev (League of American Writers, 1940‒41), Scenaristična klinika (Writers's Clinic, 1942‒43) in Ljudski izobraževalni center (People's Educational Center, 1943‒48).
Scenariste je še posebej mobiliziral vzpon fašizma.