Rezultat: konservativni, pa tudi sredinski scenaristi so začeli množično zapuščati Združenje. Niso se sicer vključili v »studijski«, »lojalistični«, »džentlemenski« sindikat, ki je leta 1937 s producenti podpisal sindikalno pogodbo, ki se ni menil za solidarnost in ki je zaračunaval visoko članarino, članstvo pa jamčil samo »uspešnim« scenaristom s studijsko pogodbo, toda prepad med scenaristi in menedžmentom se je poglobil in zaostril.
Agonijo je 10. avgusta 1938 presekal Nacionalni svet za delo (National Relations Board), ki je odločil, da je Združenje edini pogajalski zastopnik scenaristov ‒ sindikat Filmskih dramatikov, studijski klovn, je začel počasi odmirati.