Okvirni sporazum je v začetku uspeval zato, ker sta bili Clintonova in Il-Songova administracija pripravljeni priznati bistvo varnostnih skrbi druge strani in jih obravnavati na osnovi principa reciprocitete. Ko je to pripravljenost začelo spodkopavati spremenjeno razumevanje mednarodne varnosti (kar so pospešili dogodki z dne 9/11, ki so podčrtali nevarnost orožja za množično uničevanje in »zlo« identiteto nekaterih akterjev), je začelo načelo »milo za« ‒ ki je bilo vključeno v Okvirni sporazum ‒ služiti kot mehanizem, ki je postopoma pripeljal do propada sporazuma. Samo v primeru, da bi bili obe strani pripravljeni spremeniti svoje črno-belo gledanje druge na drugo in se vrniti k principu reciprocitete, bi lahko ušli iz tega pat položaja.