Brez tega temelja so bila politična pogajanja nagnjena k nenadnim spremembam v zaznavah druga druge, ki so jih povzročali zunanji pretresi.
Okvirni sporazum je v začetku uspeval zato, ker sta bili Clintonova in Il-Songova administracija pripravljeni priznati bistvo varnostnih skrbi druge strani in jih obravnavati na osnovi principa reciprocitete. Ko je to pripravljenost začelo spodkopavati spremenjeno razumevanje mednarodne varnosti (kar so pospešili dogodki z dne 9/11, ki so podčrtali nevarnost orožja za množično uničevanje in »zlo« identiteto nekaterih akterjev), je začelo načelo »milo za« ‒ ki je bilo vključeno v Okvirni sporazum ‒ služiti kot mehanizem, ki je postopoma pripeljal do propada sporazuma.