nova beseda
iz Slovenije
Revija Viva, leto 2005, poved v sobesedilu:
Gledam njihove dvome in spotikanja čez čeri nizke samopodobe in globoko čutim svojo nemoč, da bi jim dopovedala vsaj to, kako čudovita in dragocena bitja so prav zaradi svoje drugačnosti, ter se ves čas zavedam rušilnega pritiska tekmovalnosti in perfekcionizma, ki pritiska nanje, še tako nežne in ranljive. Težko mi je kot zdravnici in človeku, ki se je odločil, da je njegovo poslanstvo pomoč drugim ljudem, takšnim, kot si ti, saj se mi pri branju takšnih pisem včasih zazdi, da sem sama, da ni nikogar, ki bi poprijel in ponudil pomoč od lakote umirajočemu otroku v stiski. Kako, hudiča, si lahko nekdo, zaposlen v državni ustanovi za zdravljenje ljudi v stiski, dovoli, da izgubi upanje!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani