Preprosto rečeno, gre za vprašanje: “Ali parki ali ljudje?”. Bistvo kritike je, da ohranitve naravnega okolja ni mogoče doseči zgolj z zamejevanjem zemljišča in razglasitvijo parka, ne da bi pri tem upoštevali tamkajšnje ljudi, ki se zaradi omejitev, ki veljajo v parku, komaj prebijajo skozi življenje. Takšni pomisleki so brez dvoma upravičeni.