Ko občudovalci navdušeno govorijo o narodnem parku Great Smoky Mountains, omenjajo tako njegovo divjino (“zadnji veliki nedotaknjeni gozdovi vzhodnega dela ZDA”) kot bližino civilizacije (“dan vožnje od območja, na katerem živi več kot tretjina prebivalstva ZDA”). To se sliši kot nemogoče protislovje, zlasti če se človek počasi prebija po avtocesti 441 skozi Gatlinburg proti najbolj obiskanemu vhodu v park, mimo nepretrganega niza motelov, restavracij in prodajaln s spominki, ki se vrstijo na obeh straneh ceste. Kako je mogoče, da se v takšnem okolju skrivajo morda najbujnejši habitati in najveličastnejši gorski razgledi v vzhodnem delu Severne Amerike?