Razvila se je na obrobju rodovitnejših območij, na katerih pridelkov niso uničevale prepogoste jesenske in spomladanske pozebe. Zato njeni pripadniki niso živeli zgolj od obdelovanja zemlje, marveč tudi od lova in nabiralništva, tako da so lahko vedno pospravili svoje stvari in se preselili drugam. Do leta 1350 n. š. so pripadniki fremontske kulture v svoji domovini skoraj povsem izginili.