V močvirja v zaledju obale so spustili slano vodo in s tem uničili tamkajšnje rastlinstvo, ki deluje kot vezivo. Če k temu dodamo še številne nasipe in jezove, ki jih v reki Misisipi kar mrgoli in ki zadržujejo naplavine, s katerimi so se včasih polnila močvirja, dobimo osupljive posledice: več kot 20 odstotkov obalnih mokrišč v Louisiani se je od leta 1950 do leta 2000 spremenilo v območja s sklenjeno vodno površino. To pomeni 70 kvadratnih kilometrov sprememb na leto!