Ko se človek vzdolž obale zvezne države Misisipi z uničene avtoceste številka 90 zazre proti notranjosti, mu zastane dih. Skoraj štiri mesece po je nekoč cvetoča obala še vedno podobna odlagališču odpadkov, razcefranega lesa, hiš, ki jih je vrglo z betonskih nosilcev, in starih hrastov, s katerih namesto značilne bradačaste tilandzije ali “španskega mahu” visijo cunje in polomljena plastika. Glavni uničevalec v teh krajih je bila voda.