“In vsakič znova Afganistanci ugotovijo, da so jih njihovi lastni voditelji in tujci, ki se razglašajo za njihove prijatelje in odrešenike, prevarali.” Sredi devetdesetih, v kratkem zatišju v vojni vihri, se je Šarbat vrnila domov v svojo vas ob vznožju gora, pokritih s snežno kopreno. Življenje v tej vasi, kjer je vse v barvi prsti, onkraj shojenih poti, ni drugega kot boj za preživetje.