V 20. in 30. letih dvajsetega stoletja so podobni občutki prevzeli Benita Mussolinija. Tako je izbrisal kar nekaj delov rimskega zgodovinskega središča, v katerem so stale srednjeveške in renesančne stavbe, da bi razkril plasti pod njimi -- še posebej ga je zanimalo vse iz obdobja cesarja Avgusta. (Mussolini se je rad primerjal z Avgustom; zanj je bil fašizem kot pax Romana, obdobje rimskega miru, ki ga je uveljavil Avgust.) Do 80. let minulega stoletja je arheološki pristop z izkopavanjem “velikih lukenj” izgubil podporo, deloma tudi zaradi visokih stroškov za varovanje ruševin, ki jih je izkopal Mussolini, saj jih ogrožajo kisli dež, smog in vandalizem.