Nekega sivega junijskega jutra leta 1999 smo, njegov sin Clayton in jaz opazovali devetstokilogramskega belega morskega psa, kako je šinil iz globine kakor raketni izstrelek Polaris, z ostrimi zobmi zgrabil našo vabo v obliki umetnega tjulnja, jo vrgel v zrak in jo na mah pogoltnil. Le nekaj trenutkov potem se je pognal v zrak komaj petdeset metrov od nas še večji pes in na povsem enak način zgrabil pravega tjulnja. se je zastrmel v izginjajočo liso krvi -- to je bilo edino, kar je ostalo od tjulnja -- in samo zamrmral: “Neverjetna nasilnost”. je morske pse opisoval kot popolne plenilce, ki niso spremenili svoje oblike že več kot 30 milijonov let.