Pri teku se nihajoči način gibanja spremeni v način poskakujoče palice z vzmetjo, pri čemer kot prožne vzmeti služijo kite v naših nogah. Najnovejše raziskave Liebermana in Brambleja z Univerze v Utahu nakazujejo, da je tek -- te spretnosti so se naši predniki naučili pred približno dvema milijonoma let -- pripomogel k razvoju številnih značilnosti, skupaj z našimi dodatnimi kitami na nogah, sorazmerno neporaščeno kožo, številnimi znojnicami (ki omogočajo hlajenje telesa) in povečano veliko zadnjično mišico, največjo mišico v telesu, ki oblikuje zadnjico in stabilizira trup, da se ne zvrnemo naprej. Lieberman zdaj raziskuje, kakšno vlogo ima v pokončnem gibanju tanek trak mišice v vratu, ki jo imenujemo kleidokranialni trapezius.