Kar nekaj časa sem potreboval, preden sem ugotovil, da se beseda ne nanaša samo na človeka, marveč da je ta človek povrhu vsega še nogometaš. Potem pa sem ga videl, kako je na svetovnem prvenstvu leta 1986 dosegel zadetek proti Italiji, ko se je na robu petmetrskega vratarjevega prostora pognal visoko v zrak in spretno usmeril žogo v spodnji desni kot vrat. Celo meni je takoj postalo jasno, da Maradona ni samo izjemno spreten, ampak je utelešena spretnost.