V zadnjih 50 letih se je zgodilo več revolucij v humani genetiki, ki so omogočile, da DNK uporabljajo danes tudi za pojasnjevanja evolucije današnjega človeka in sledenje preseljevanju ljudi, za identifikacijo posameznikov in določanje izvora kulturnih rastlin in domačih živali. Govori se, da je analiza DNK največje arheološko izkopavanje vseh časov. Zgodovino in zemljepis človeštva danes razlagajo v okviru interdisciplinarnega pristopa, ki zajema tako zgodovinske znanosti (arheologija) kot lingvistiko, fizično antropologijo (in paleoantropologijo) ter genetiko.