Namesto da bi zgolj kupovali revijo, naj bi ljudje prispevali s članarino, s čimer bi lahko, kot je leta 1938 zapisala Ishbel, tudi “vratar, klepar in najbolj osamljen svetilničar delili veselje s kralji in znanstveniki in poslali odpravo v ali raziskovalca na tečaj”. Druga pomembna Bellova odločitev je bila, da vzamejo v službo obetavnega mladeniča, ki naj bi vdihnil reviji več življenja in skušal povečati članstvo. Ta mladi mož je bil H., 23-letni učitelj, ki je z novimi prijemi revijo National Geographic, časopis z golimi geografskimi podatki, spremenil v slikovit opis resničnega sveta, hkrati pa dal ameriškemu novinarstvu trajen pečat.