Večina uradnikov s Severne strani, ki zagovarjajo razvoj naftne industrije, je več časa preživela na kot v rezervatu.” Presenetljivo je, da vse pregovarjanje med vrtanju naklonjenimi skupinami in varuhi okolja o tem, koliko nafte je v resnici pod naravnim rezervatom, temelji na zelo skromnem številu zanesljivih podatkov. Različne državne ali zvezne agencije so po letu 1986 pripravile nič manj kot osem različnih ocen naftnih zalog, pridobljeni podatki pa se med seboj zelo razlikujejo.