Tako so jim dale na voljo popolno opremo za potapljanje. Na otok jo je slavnostno pripeljal domačin s Krapnja, kmalu za njim pa je prišlo tudi nekaj Pirančanov, da bi domačine učili potapljanja. Tradicijo uspešno nadaljuje s Krapnja, le da je bila pot tokrat nasprotna; je podobno opremo prinesel nazaj v Piran približno 50 let pozneje.