nova beseda
iz Slovenije
Revija Monitor, leto 1999, poved v sobesedilu:
Prednosti Slovenije so, da sodi po večini kazalcev med razvite države in je uvrščena med 20. in 30. mestom; akcija za prevzem pravnega reda in vključitev v Evropsko unijo je splošno sprejeta; zavedanje o pomembnosti poslovne odličnosti in uvajanju mednarodno sprejetih standardov poslovanja (npr.) je razvito; slovenska industrija je izvozno naravnana; v državni upravi in velikih podjetjih se uporabljajo informacijska orodja; imamo dobro šolane in usposobljene strokovnjake; novi rodovi končujejo šolanje z znanjem svetovnega jezika ter vešče uporabljajo sodobna informacijska orodja in internet.
Seveda pa so tudi slabosti: nerešene težave v kmetijstvu in nekaterih predelovalnih dejavnostih; industrija dosega sorazmerno dobre rezultate kljub slabi tehnološki opremljenosti in organizaciji, ki po učinkovitosti zaostaja, tako da za iste rezultate vlagamo več znanja, časa in sredstev kakor v razvitejših državah; nerazvitost lastne informacijske in telekomunikacijske industrije;
nerazvitost zabavne (večpredstavne) industrije ter področja storitev; pričakovanja, da bo državna uprava nadaljevala s svojo vlogo največjega investitorja tako pri pomembnejših gospodarskih projektih kakor pri znanosti, tehnološkem razvoju in kulturi; obremenjenost z izvedbo drugih dveh tranzicij; pomanjkanje strokovnjakov in nizka povprečna stopnja izobrazbe; znanstveno raziskovalni kadrovski potencial, ki zadošča le za spremljanje razvoja znanosti in tehnologije ter prenos znanja na naslednje rodove; znanost in tehnološki razvoj kot potencialni izvor najvišje stopnje dodane vrednosti vztrajata na sistemu državne podpore in se ne vključujeta v gospodarstvo; srednji rod politikov in mnenjskih voditeljev in drugih nima ustreznih znanj informatike in komunikacij ter s tem tudi ne ustrezne osnove za ocenjevanje sodobnih trendov in sprejemanje odločitev v zvezi z njimi; slaba usposobljenost vodilnih kadrov v malih in velikem delu srednje velikih podjetij in posledično nizka stopnje
uporabe informacijskih orodij; nizka stopnja vlaganj gospodarskih subjektov v izobraževanje zaposlenih.
Ob vsem tem pa lahko rečemo, da tako kakor navedene prednosti ne predstavljajo nobenega zagotovila za uspešen prehod v informacijsko družbo, tudi navedene slabosti niso nepremostljiva ovira.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani