Skratka, obnašanje sogovornikov nam daje vsaj še enkrat toliko informacij kot tisto, kar slišimo in preberemo.
Toda po drugi strani je prav tako res, da dobršno število sestankov, upam si reči celo večina, ne potrebuje tako temeljitega in bogatega nabora informacij za kakovostno odločanje oziroma dosego ciljev sestanka. Zdi se mi, da smo žrtev klišejev in navad, ki pa niso vselej najbolj tehtni.