Mavrične tabele niso torej nič drugega kot način shranjevanja zelo velikega slovarja. Ker obdržimo le eno izmed 10.000 vrednosti, je tabela ustrezno manjša (a še zmeraj so tabele velike tudi 40 GB). Če ne bi uporabljali takega načina shranjevanja, bi bile tabele z vsemi možnimi gesli in pripadajočimi zgoščevalnimi vrednostmi prevelike in jih ne bi bilo mogoče shraniti (nekaj terabajtov).