Ročno razdeljevanje se je zdela smiselna možnost in na disku smo ustvarili prvi razdelek, velik 1 GB, ki bo rabil za izmenjevalni prostor. 10 GB je bilo namenjeno korenskemu razdelku, vse drugo pa razdelku, na katerem bodo domači imeniki uporabnikov. Ostalo je še nekaj trivialnih vprašanj, ustvarjanje novega uporabnika in potem se je Ubuntu po kakih petnajstih minutah mletja in namestitve odločil, da je opravil svoje, in nam ponudil, da računalnik znova zaženemo.
Nič posebnega se ni zgodilo, sistem se je zagnal in takoj smo se lahko lotili dela.