Gre za zapis, ki kar najbolje izkoristi ponavljajoče se vzorce v toku video zapisa (npr. modro nebo) in tako občutno zmanjša količino informacij, potrebno za reprodukcijo posnetka. Izpopolnjeno je tudi izkoriščanje naravnih lastnosti človeškega očesa, ki zaradi varčevanja s prostorom, podobno kot pri zvočnem zapisu, odstrani nekatere očesu neopazne elemente video zapisa, ne da bi to kvarilo kakovost posnetka.
Težava omenjenih tehnik stiskanja je, da sta računsko precej zahtevni (še posebej MPEG4), s čimer zahtevata dodatno elektronsko logiko za obdelavo video signala.