Nizka ločljivost posnetkov (tipično 320 X 240) v kombinaciji z vsega deset sličicami vsako sekundo (t. i. »FPS« oz. Frames Second) je veliko slabše od zmožnosti, ki so jih tedaj zmogle običajne videokamere za rabo doma. Za povrh v aparate povečini ni bil vgrajen mikrofon in to se je poznalo v nemih posnetkih.