Prestrezanje funkcij API se pri uporabniških kompletih najpogosteje izvaja z modifikacijo kazalcev v tabeli IAT/EAT ali z »vzporednim prestrezanjem« (inline hooking). Vsak program, proces in dinamična knjižnica razpolaga s svojo »uvozno tabelo« (IAT, Import Address Table) in »izvozno tabelo« (EAT, Export Address Table), v katerih so pomnilniški naslovi funkcij API. IAT tako vsebuje naslove funkcij, ki jih objekt trenutno uporablja, EAT pa vsebuje naslove funkcij, ki so na razpolago drugim objektom.