Uporabniki, ki imajo doma priključen v splet več kot en računalnik, imajo navadno preprost požarni zid vključen že na napravi, ki jim omogoča deljenje spletne povezave (usmerjevalnik oziroma router). Ko eden od računalnikov ‐ recimo mu RAČ1 - pošlje v splet zahtevo (po neki spletni strani, preverjanju elektronske pošte ali čem podobnem), usmerjevalnik uporabi tehniko, ki se imenuje NAT (network address translation), da lahko prenese rezultat zahteve v RAČ1, iz katerega je zahteva prišla in ne demo v RAČ2 ali RAČ3.